Obvestilo 09/10/08

DostJE! televizije v SC Rog

Četrtek, 8. oktober 2008, ob 20h
@Socialni center ROG


Projekcija filma:
Zabriskie point (1970,ZDA, režija Michelangelo Antonioni)

Uporna in nepozabna 60-a leta, ko se študentski in protivojni upor prepleta s kritiko dominantnih norm in prevladujočih kulturnih vzorcev. Beg iz vsakdana ne pomeni le zavračanje potrošniške družbe, temveč iskanje osebne in seksualne svobode. Glasbo za kultni in kontroverzni film, ki je nastal pod taktirko Michelangela Antonionija, so prispevali Grateful Dead, Rolling Stones in Pink Floyd. Eksplozija!

Več informacij na: Tovarna ROG

Obvestila 13/02/08

SINDIKALNI POSVET

Dom sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana

13. in 14. februarja 2008


PROGRAM


Sreda, 13. februarja

9.00

Otvoritev, pozdravni nagovor

9.15 – 10.45

LEV KREFT: Moralizacija in rušenje pravic
VESNA LESKOŠEK: Zaposleni revni
KARMEN LEBAN: Ukinitev referenc v gostinstvu
LADISLAV KALUŽA: Razmere zaposlovanja v trgovinski dejavnosti

Razprava

10.45 – 11.00

Odmor

11.00 – 12.30

GORAN LUKIČ in MAJA KONJAR: Mladi in prekernost
TANJA RENER: Prekarizacija v učiteljskem poklicu
MIRSAD BEGIĆ: Problematika agencij za posredovanje dela
GORAZD KOVAČIČ: Ideološki učinki prekarnosti

Razprava

12.30– 13.30

Odmor za kosilo

13.30 – 14.45

MIROSLAV STANOJEVIĆ: Slovenski post-fordizem v kontekstu evropeizacije: konkurenčno (samo) izčrpavanje dela
OSKAR KOMAC: Razmere v gradbeništvu, s poudarkom na delavcih migrantih
CVETKA GLIHA: Problematika v dejavnosti prometa

Razprava

14.45 – 15.00

Odmor

15.00 – 17.00

MAJA BREZNIK: Spreminjanje pogojev v samostojnih poklicih v znanosti in umetnosti
DENIS MIKLAVČIČ: Samostojni ustvarjalci na področju kulture REARTIKULACIJA: Sodobna umetnost in kultura na Slovenskem: procesi getoizacije, pavperizacije in apolitičnosti
IZTOK JURANČIČ: "Samozaposleni", pravni in sindikalni vidiki
PRIMOŽ KRAŠOVEC: Kritika novinarskega korporativizma

Razprava

Četrtek, 14. februarja

10.00 – 11.30

MARKO BRECELJ: Revolucionarne drže in upanje brez razloga
ELENA PEČARIČ: Kako aktivirati aktiviste, intelektualce, alternativce in marginalne skupine
RASTKO MOČNIK: Mezda, cena in profit: ali dvig mezd res zmanjšuje konkurenčnost?

Razprava

11.30 – 11.45

Odmor

11.45 – 12.15

ANDREJ LUKŠIČ: Ekologija – zdravje – sindikati

Razprava

12.15 – 13.00

CHRIS DEN HOND: Skupaj smo močnejši. Sindikalni odpor v Sloveniji. – Reportaža na DVD

Razprava

13.00 – 14.00

Odmor za kosilo

14.00 – 16.00

MARTA GREGORČIČ: Geografija prodane in izbojevane prihodnosti
JOŽE KOS GRABAR: Za nove družbene konceptualizacije in njim pripadajoče nove pojme!
JANA S. ROŠKER: Preseganje partikularnosti interesov kot temeljni pogoj upora
JOSIP ROTAR: Transnacionalno radikalno zavezništvo

Razprava in sklep posvetovanja

VABLJENI!

Obvestilo

KINO SINDIKAT: Sladkih šestnajst

18. december 2007, ob 18h

Dom sindikatov
Dalmatinova 4
6. nadstropje


KINOsindikat kot družbeno kritičen prostor, namenjen vsem, ki jih zanima situacija delavcev in delavk danes in tukaj, je uspešno odprl svoja vrata 28. 11. 2007 ob 18h v prostorih Doma sindikatov na Dalmatinovi 4 v Ljubljani, in sicer s projekcijo hrvaškega dokumentarnega filma Naša tvornica, režiserja Željka Sarića.

Ker je KINOsindikat zamišljen kot stalen in dolgoročen projekt, je prišel čas za drugo projekcijo. Tokrat bomo predvajali film »Sladkih šestnajst (Sweet Sixteen, 2002)« angleškega režiserja Kena Loacha.

Projekcija se bo zgodila 18. decembra 2007 ob 18h v prostorih Doma sindikatov na Dalmatinovi 4.

»Sladkih šestnajst« je film o odraščanju sredi postindustrijskega opustošenja na Škotskem. Petnajstletni Liam preživlja mladost v delavskem mestecu Greenrock, v katerem ni več dela. Tradicionalni družbeni odnosi, utemeljeni na delavski kulturi, razpadajo. Liamova mati je v zaporu. Čez dva meseca naj bi jo izpustili, zato ji hoče sin pripraviti presenečenje. Da ne bi nadaljevala bednega življenja s sumljivim in lažnivim Stanom, bi ji rad kupil prikolico ob morju, v kateri bi družina - mati, Liam in njegova sestra - morda prvič srečno zaživela. Da bi uresničil svoje sanje, Liam organizira produkcijsko enoto, prilagojeno novim razmeram – mladostniško tolpo, ki se ukvarja z drobnim kriminalom. Z najboljšim prijateljem Pinballom pričneta po malem preprodajati drogo, kar bi v nekaj mesecih prineslo potreben denar, vendar ju kmalu zanese v svet organiziranega kriminala. Liam kmalu napreduje po lestvici lokalne mafijske tolpe, hkrati pa pozabi na dolgoletnega prijatelja in zaveznika Pinballa.

»Sladkih šestnajst« ni eden izmed tistih filmov, ki gledalcu ponuja zloščeno slikoneproblematične realnosti. Ne. Sladkih šestnajst je grenko-sladek film, ki se gledalcu s svojo socialno realistično pokrajino še za dolgo časa zasidra v spomin.
Projekciji filma bo sledila debata, v kateri bodo sodelovali Nešo Stojanović iz Kriznega centra za mlade, Jernej Dirnberk iz Urada RS za mladino, Metka Mencin Čeplak, asistentka na Fakulteti za družbene vede ter Primož Krašovec, član Delavsko punkerske Univerze, ki bo tudi moderator debate.


KINOsindikat s filmom »Sladkih šestnajst« zvesto sledi svojemu poslanstvu, to je odpiranju prezrtih družbenih tem oziroma odpiranju novih pogledov na obstoječe družbene probleme.


Vabljeni na druženje s KINOsindikatom!

SEMINAR

Neznosnost Kapitala


4. novembra se bo začelo delo študijskega bralnega seminarja, ki ga v sodelovanju z Delavsko-punkersko univero organizira društvo Polituss.

V letošnjem bralnem ciklusu bomo obravnavali prvi zvezek Kapitala, delo katerega 140. obletnico izida obeležujemo letos. Ko je Marx pred skoraj stoletjem in pol napisal to klasično delo v katerem razgalja utvare in protislovja klasične politične ekonomije, je pričakoval buren odziv. Zgodilo se je prav nasprotno, zgodila se je zarota molka, ki je delo enostavno ignorirala. Takšen je bil odziv s strani uradnih ekonomskih krogov, medtem ko reakcije s strani Marksovih simpatizerjev niso bile nič bolj spodbudne, le redki so se bili namreč sposobni spopasti s kompleksnostjo dela. Kapital je tako že v osnovi mojstrovina rojena pred svojim časom, enfant terrible, ki je preveč neznosen, da bi ga zapopadli tako nasprotniki kot podporniki.

V 20. stoletju smo priča pravi inflaciji interpretacij izpod peres vseh tistih, ki sami sebe vmeščajo v horizont marksizma. Obenem pa se pojavijo tudi kritike iz tabora klasičnih oziroma neoklasičnih ekonomistov. Cilj našega bralnega seminarja ni napraviti zgodovinski kolaž vseh pro in contra, branj Kapitala. Temveč si v prvi vrsti želimo razumeti vlogo Kapitala in njegovo analitično moč danes po letu 1991, tj. po razpadu realsocializmov. Torej v času, ko naj bi živeli onkraj ideologij, oziroma se zdi triumf neoliberalnega kapitalizma popoln. Danes je percepcija Kapitala še bolj absurdna kot kdaj koli prej, ponovno smo namreč priča zaroti molka, a tokrat s strani tako imenovanih progresivnih krogov. Medtem, ko največja hvala in priznanje prihaja prav s strani Marksovih klasičnih nasprotnikov, ki mu danes priznavajo, da je najboljši analitik kapitalističnega sistema.

Je danes progresivna kritika resnično obsojena na bivše apologete najbolj šakalskega kapitalizma, ki so ob razpadu vzhodnoevropskih režimov priporočali ekonomsko šok terapijo, danes pa se kažejo kot moralne avtoritete pri izgradnji pravičnejšega sveta. Smo resnično obsojeni na projekte v smislu The end of poverty in protagoniste kot so Jeffrey Sachs ter Bono? Nikakor.

Navkljub dobrohotnosti humanističnega podjetja, katerega pojavne oblike so danes dodobra razbohotene, postaja vse bolj jasno, da so za zadovoljivo razrešitev obstoječih protislovij potrebne globalne strukturne spremembe. Prav zato je danes vrnitev h Kapitalu nemara še bolj nujna in aktualna kot kdajkoli prej.


Kdaj? Začnemo naslednjo nedeljo, tj. 4. novembra ob 19.00

Kje? V knjižnici Mirovnega inštituta (Metelkova 6, Ljubljana)


-----
Spletna stran organizatorja:
Polituss.org

Predseminarska diskusija na:
Mislec.net

Spletna stran Delavsko-punkerske univerze:
DPU

Spletna stran Mirovnega inštituta:
Mirovni-institut.si

NOVOSTI

Izšel je novi Agregat


Nova, dvojna številka revije Agregat je tokrat posvečena temama ekologije in emancipacije. Poleg teoretsko in aktivistično obarvanih člankov, ki so stalnica revije, je v tokratni številki objavljenih tudi zajetno število literarnih-kozmističnih in umetniških prispevkov.

Agregat entuziastično poganja revolucionarna poezija Vladimirja Majakovskega, ki jo meddrugimi spremljata sodobna pesnika Miklavž Komelj in Nikolai Jeffs. Poleg tega bloka dodajajo olje na ogenj aktualne katakombe. Naloga katakomb je ambiciozna: ob kritiki zgodovinskega revizionizma ponuditi svojevrsten odgovor na razpad Jugoslavije oziroma odgovoriti na vprašanje ali in kako je mogoča politika emancipacije v postjugoslovanskem kontekstu?

Aktivistični del je posvečen dogajanju v Oaxaci in formaciji Avtonomne tribune znotraj študentskih gibanj Evrope, bolj teoretski del pa se dotika filozofije Alaina Badiouja, Gillesa Deleuza, se bolj specifično pa raziskuje, kako se Althusserjev materializem sreča s politiko. Ta sekcija je prešita s prevodom intervjuja z Alainom Badioujem. Ekološki blok je teoretsko najbolj heterogen, a zato tudi najbolj pester.

Razlogov za nakup nove številke torej ne manjka. Za bore 4 Euriche je Agregat na voljo v knjigarnah, tako v a-infoshopu, Azilu in Konzorciju kot drugod, kmalu pa bo na razpolago tudi v fakultetnih knjižnicah.

Uredništvo v kratkem napoveduje tudi javno predstavitev nove številke, za vse druge informacije pa so vam na voljo preko: drustvoagregat@yahoo.com

Novo - kot tudi vse stare številke Agregata lahko najdete, prelistate ali kupite v Infoshopu.